NatisniZakaj strokovna konferenca Zemeljski plin – energent prehoda v nizkoogljično družbo
Trenutno so v Sloveniji zelo aktualna vprašanja o novih investicijah v proizvodne energetske objekte med katerimi so tudi takšni, kjer predvideni zneski presegajo milijardo evrov. Polemičnost razprav povečujeta krepitev zavesti o potrebi prehoda v nizkoogljično družbo in mednarodni pritiski po ustreznem ukrepanju za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Menimo, da je zemeljskemu plinu v teh razpravah namenjeno premalo pozornosti, saj gre za energent, ki je zanimiv s podnebnega, energetskega, ekonomskega in družbenega vidika.
Zemeljski plin je fosilni energent, ki pa ima v primerjavi s premogom in nafto bistveno nižje specifične emisije ogljikovega dioksida, žveplovih in dušikovih oksidov ter škodljivih delcev, ki povzročajo bolezni dihal. Tehnološki postopki pridobivanja plina iz skrilavcev se razvijajo (zlasti v ZDA) in postajajo tudi ekonomsko vse bolj zanimivi in zato vse bolj razširjeni. ZDA postajajo pri oskrbi s plinom samozadostne, dogajanje pa vpliva tudi na zniževanje cene na globalnih trgih plina. Primeren je za centralizirane objekte za proizvodnjo elektrike in zlasti za večje postroje za soproizvodnjo toplote in elektrike. Zaradi majhnih emisij jih lahko postavimo tudi v bližini mest in naselij, mikro postroje pa celo v samih naseljih.
Slovenija in ostale evropske države, ki največ tega energenta uvozijo iz Rusije, se soočajo z vprašanjem zanesljivosti dobave in možnosti za diverzifikacijo virov (npr. projekt Nabucco, ki je v zadnjih dveh letih nekoliko zastal). Na evropskem trgu je zaznati presežek plinske ponudbe nad povpraševanjem, kar trgovcem s plinom občasno otežkoča izpolnjevanje dolgoročnih pogodbenih obveznosti.
Zemeljski plin je primeren tudi kot pogonsko sredstvo v vozilih, zlasti tovornjakih in avtobusih, kjer se uporablja stisnjeni plin (od januarja letos je večji del avtobusnega prevoza v Los Angelesu v Kaliforniji s pogonom na zemeljski plin). Tudi Ljubljanski potniški promet namerava do konca leta kupiti več kot 10 vozil na stisnjeni zemeljski plin.
Pozitivna lastnost zemeljskega plina je tudi, da je kompatibilen z bioplinom, kar odpira nove možnosti za distribucijo in zanesljivost oskrbe.
V Sloveniji je zemeljski plin kot energent že prisoten in obstaja nekaj dobrih primerov uporabe. Zaradi tehnološkega razvoja se ponuja vedno več možnosti za rabo, predvsem pri (so)proizvodnji električne energije in v transportu. Potencialno vlogo zemeljskega plina kot prehodnega energenta je potrebno preudariti zlasti pred začetkom javne razprave o Nacionalnem energetskem programu, ki naj bi se začela v prihodnjih mesecih.
Slovenski E-forum
18. 2. 2011