Slovenski E-forum >
Kaj delamo >
Razprava o NEP >
Slovenija zmore in lahko do leta 2030 najmanj za 30 % zmanjša primarno rabo ter v celoti preide na energetsko preskrbo iz obnovljivih virov. Za to ima zadostne količine lastnih virov in, ob podpori evropskih institucij, zadostno strokovno znanje. Problem je izključno politična volja ter politično nastavljen vodstveni kvazi energetski strokovni kader (energetski lobi), ki spremembam nasprotujeta izključno zaradi osebnih koristi.
Prispevek: DOC (49 KB)
Ocenjujem, da premalo tehtno ocenjuje vplive rabe obnovljivih virov na okolje, tako direktno kot pri proizvodnji.
Vprašalnik: DOC (66 KB)
NEP se premalo ukvarja z aktualno situacijo. Več kot 100.000 dolgotrajno brezposelnih in svetovna kriza, ki se bo eventuelno podalšala ali celo poglobila v prihodnih letih. Nove elektrike zaradi tega ne bo potrebno zagotavljat. Tudi zaradi onesnaževanja je rast porabe energije potrebno zaustaviti.
Prispevek: DOC (16 KB)
Močno premalo o zemeljskem plinu.
Vprašalnik: DOC (56 KB)
Pozdravljam takšno zdravo in ekonomsko razmišljanje, žal pa mi je ker se ni tako razmišljalo vsaj pred štirimi leti, pa bi bili danes Slovenci že »na konju«, vendar razmišljanje še ne bo prineslo ekonomsko ekoloških rezultatov, vsaj bo potrebno tudi kaj ustvariti in se nato šele hvaliti da smo le nekaj uspeli ustvariti!
Vprašalnik: DOC (17 KB)
Vse v redu in prav, ampak dokler je v vodilnih slovenskih glavah gospodarstva in naroda negativno razmišljanje o smiselnosti uporabe obnovljivih virov energije, nam noben, še tako dober program nič ne pomaga. Nujno je MOČNO okrepiti neformalno izobraževanje o trajnostnem razvoju med vodilne kadre gospodarstva. In naj država še naprej jasno kaže podporo (denarno) tistim, ki bi uresničevali ali pa že uresničujejo cilje NEPa.
Vprašalnik: DOC (64 KB)
Opustitev premoga je potrebno uskladiti z našimi podnebnimi cilji in to pred 2040. Promet je absolutno preveč »zaščiten« pred CO2 taksami/trošarinami, od tu bi morali dobiti glavni vir za polnjenje podnebnega sklada. Tudi tranzitni promet je potrebno obdavčiti, neodvisno od tega ali polni gorivo pri nas.
Vprašalnik: DOC (67 KB)
Osnutek Nacionalnega energetskega programa se bistveno preveč ukvarja z obstoječim stanjem. Scenariji so farsa. NEP bi moral odgovoriti kako in s katerimi instrumenti bomo uresničili gornje DA. Vse premalo se zavedamo, da so za učinkovito uvajanje OVE in URE pomembna domača proizvodnja opreme in storitev, samo v tem primeru ustvarjamo pomemben obseg delovnih mest. URE in OVE so danes predvsem gospodarska dejavnost, v bodoče pa bodo tudi imele pomemben energetski delež.
Vprašalnik: DOC (65 KB)
Moj komentar k osnutku Nacionalnega energetskega programa:
Vprašalnik: PDF (196 KB)
NEP2 je zmeden. Treba ga je zavrniti in na novo izdelati. Je tipično sektorski (zgolj energetika, ki ustvarja največje dobičke) in favorizira novogradnje (ker ima sektor preveč denarja), ki so nepotrebne. Varčevanje je podrejeno, kar je največja napaka.
Prav tako je velika napaka povečevanje uporabe plina (novi plinovodi), ko imamo za večji del porabe na razpolago sonce. V resnici NEP2 ni trajnosten! V nobeni varianti!
Vprašalnik: DOC (70 KB)
NEP je pisan kot lepa poved. Ne rešuje problema prostorskega umeščanja energetskih objektov (vetrne centrale, male hidroelektrarne) in umeščanja novih gospodarskih objektov ampak le navaja probleme. Ob sedanji usmeritvi je možno le umeščanje trgovskih objektov z velikimi parkirnimi prostori, ti pa ne predstavljajo posebne porabe energije. Prav tako ni zahteve za preusmeritev težkega prometa na železnico.
Vprašalnik: DOC (72 KB)
Vprašalnik: DOC (34 KB)
Energetski program kaže isto, kot se je godilo doslej – energetiki bi še vedno posegali tudi v najbolj občutljiva in dragocena vodna življenjska okolja. Kot kažejo dosedanje izkušnje, zadnji zgled je spodnja Sava, gradijo tako, kot bi hoteli uničiti
življenje v vodah.
Vprašalnik: DOC (55 KB)
Kot osnutek je dobra podlaga za dokončen dolgoročni in vsestranski program, ki bi moral nujno vključiti tudi alternativne in druge neodvisne poglede na tovrstno problematiko.
Vprašalnik: DOC (55 KB)
Spoštovani, pošiljam vam svoj prispevek za posvet "Nova strategija razvoja Slovenije: Energetski del". Moja razmišljanja v priponkah so rezultat več kot 40-letnega dela na področju meteorologije in hidrologije, klimatskih sprememb, varstva okolja in posledično energetike. V zadnjem desetletju sem v glavnem delal v tujini, in sicer na omenjenih področjih v sistemu OZN. Več: DOC (14 KB)
Moji članki:
Kaj pa nafta, ne sodi v NEP-2? Zanimivo je, da se poraba energije, ki jo lahko mirno skladiščimo in poraba električne energije, ki se je ne da skladiščiti, mečeta v en koš, kar omogoča šarlatanom, da predstavljajo svoje rešitve z OVEE in URE v elektroenergetiki kot prave, čeprav nimajo niti malo realne podlage.
Kaj pa elektrika in električni avto? IEEE je v IEEE Institute, septembra 2011 predstavil električni avto iz okrog 1910 (1000 mile endurance run Bailey Electric, New Edison storage battery, T-Ford?). Smo danes vsaj za korak dlje? Baterije, baterije in električna energija iz elektroenergetskega sistema, ki je samoumevna tudi, če ustavimo TEŠ, zapremo jedrsko v Krškem in gradimo HE na Savi in drugod po polžje? Tu so aktivni šarlatani s »šnops« rešitvami. Poraba elektrike raste vsako leto kljub krizi. Kaj bo, ko bo naša industrija po malem le oživela, novih proizvodnih enot pa ni mogoče zgradit zaradi »okoljskih« motivov v manj kot 10 letih, visoko napetostnih vodov pa tudi v 30 letih ne ($00 kV vod Beričevo-Krško)?
Za nobenega od teh vprašanj se NEP-2 ne zanima, vse bo rešila država s subvencijami za OVE in URE? Je kdo pri tem vsaj malo resen?
OVE da, toda to gre počasi, ker je treba razviti nove IK tehnologije, nove tehnologije hranjenja električne energije in še mnogo drugega, pa ogromno denarja je treba, ki ga država v finančnih škripcih še vsaj deset let ne bo mogla pošteno reševati, NEP-ovci pa mislijo že leta 2016 to doseči!
URE z ukrepi, kot sem jih ubral sam pri svoji hiši, pa še z mnogo drugimi ukrepi zahtevajo silno dosti denarja (ca 20.000 EUR/hišo, trenutno). Kje ga bomo dobili?
Vprašalnik: DOC (43 KB)
Če govorimo o cilju in NEP so vse ostale rešitve, ki ne temeljijo na OVE le kratkoročne, parcialne in netrajnostne, tako iz ekonomskega kot okoljskega vidika. Dejstvo, da smo edina svetla lisa v Evropi brez vetrne elektrarne pove o nas veliko; vsi bi živeli zeleno toda ne na svoj račun, za to pa si tudi ne prizadevamo. Smiselno se je obrniti k malim proizvodnjam ter pametnemu omrežju, ob čemer lahko policentrično razvijemo celotno SLO.
Vprašalnik: DOC (57 KB)
TEŠ in JEK ven, temelj morajo biti učinkovita raba energije in obnovljivi viri. Potreben je ustrezen jasno določen proces prehoda na OVE in URE.
Vprašalnik: DOC (55 KB)
Slovenija je zelo majhna in krhka pokrajina, zato je pri vsakem posegu potreben tehten premislek, kar še posebno velja pri gradnji energetske infrastrukture. Mednarodno opazno in izvirno razvojno nišo bi lahko našli v raziskavah in razvoju energetsko samozadostne hiše oz naselja, kar pomeni intenzivna vlaganja v raziskave toplotne izolacije ter vseh vidikov izrabe sončne energije (fotovoltaika, toplotna izmenjava) in vodnih virov (vodovod, zajemanje (tudi individualno) meteorne vode) in seveda integriranje novih rešitev, vključno z vključitvijo novih arhitekturnih rešitev, ki bi na estetski način ohranjale tradicionalno podobo zgradb, naselij in pokrajine.
Vprašalnik: DOC (59 KB)
Slovenija zaradi elit, ki so bile in ki so na oblasti ter zaradi omrežij, v katere so te elite bile in so vpletene, nikakor ni bila in ni sposobna pričeti kvalitetnega družbeno-ekonomskega razvoja ter ni v stanju vpeljati naprednega tehnološkega razvoja. Cilj teh elit ni bil in ni delovanje v dobro razvoja države, temveč »state capture«, zavzetje države, s posledičnim plenjenjem države. Cilj ni graditev kvalitetne države. V teh okvirih je vpeta energetika. Kar je nastalo, je residuum takšnih razmer (npr. TEŠ 6). V takšnih razmerah je kakršenkoli nacionalni energetski program samo kulisa, za katero bi se elite pripravljale na novo zavzetje strateških točk, da bi lahko nadaljevale svoje »poslanstvo«.
Vprašalnik: DOCX (15 KB)
Osnutek novega NEP zaenkrat le kompromis med nekaj dobrimi željami in ozadnimi pritiski lobističnih skupin.
Vprašalnik: DOC (72 KB)
Osnutek novega NEP delno odgovarja, ni pa dovolj radikalen. Slovenija rabi korenitejše spremembe na področju energetike.
Vprašalnik: DOC (55 KB)
Program je v glavnih usmeritvah dober, vendar v danih pogojih neizvedljiv. Preveč je pod vplivom naročnika. Moral bi biti krajši in potrebna je samo konkretna dopolnitev obvez do EU do leta 2030 in s prehodno rešitvijo elektroenergetike. Program je akademski in v nekaterih primerih premalo drzen ( Slovenija brez JE, Slovenija s plinskim terminalom in CCS itd.). Bistvena pomanjkljivost programa pa je, da ne predvideva katere industrijske panoge moramo razviti za realizacijo prehoda v NOD, oziroma realizacijo NEP-a z lastnimi močmi – novimi delovnimi mesti.
Zelo pomanjkljivo pa je obdelan promet in njegova transformacija v naslednjih letih.
Vprašalnik: DOC (57 KB)
Pogrešam ekonomsko utemeljitev mehanizmov za izvajanje NEP-a (mnenja sem, da NEP ni uresničljiv, ker nima predvidenih učinkovitih mehanizmov za izvajanje); nekateri predlogi so predragi, da bi si jih lahko privoščili.
Vprašalnik: DOC (55 KB)
Vprašalnik: DOC (67 KB)
Prispevek: DOC (91 KB)
Vprašalnik: PDF (107 KB)
Vprašalnik: PDF (100 KB)
Vprašalnik: DOC (54 KB)
Vprašalnik: DOC (63 KB)
Vprašalnik: DOC (68 KB)
Vprašalnik: DOC (73 KB)
Vprašalnik: DOC (69 KB)
Vprašalnik: DOC (73 KB)
Vprašalnik: DOC (78 KB)
Vprašalnik: DOC (73 KB)
Vprašalnik: DOC (16 KB)
Vprašalnik: DOC (21 KB)
Vprašalnik: DOC (62 KB)
Vprašalnik: DOC (70 KB)
Vprašalnik: DOC (73 KB)
Vprašalnik: DOC (43 KB)
Vprašalnik: DOC (144 KB)
Vprašalnik: DOC (55 KB)
Vprašalnik: DOC (14 KB)
Vprašalnik: DOC (72 KB)
Vprašalnik: DOC (70 KB)
Vprašalnik: DOC (70 KB)
Vprašalnik: DOC (70 KB)
Vprašalnik: DOC (54 KB)
Vprašalnik: DOC (54 KB)
Vprašalnik: DOC (70 KB)
Prispevek: DOC (110 KB)
Natisni