Toplotna izolacija
Napredek pri zmanjšanju toplotnih izgub skozi ovoj stavbe so omogočili sodobni toplotnoizolacijski materiali. Predpisi, ki določajo največje dopustne toplotne prehodnosti posameznih delov lupine novogradenj, so zaradi varovanja okolja in tehničnega napredka čedalje strožji. Gradbene ukrepe za zmanjšanje rabe energije je najbolj primerno izvesti ob obnovi
šolskih stavb.
Namestitev toplotne izolacije na strop nepohodnega podstrešja sodi med ukrepe, ki imajo najkrajšo vračilno dobo investicije. Ta se s prihranki energije povrne že v nekaj letih. Dodatna toplotna izolacija zunanjih zidov je draga. Zato je smiselno toplotno izolirati zunanje zidove stavbe v primeru, ko je potrebno obnoviti fasado stavbe iz drugih razlogov (če je npr. poškodovana ali proti koncu svoje življenjske dobe). V tem primeru znašajo dodatni stroški za toplotno izolacijo le desetino vseh stroškov sanacije in se povrnejo že v treh do štirih letih. Priporočena debelina toplotne izolacije zunanjih sten je 8 centimetrov.
Preverite, če se na zidovih pojavljajo mokri madeži ali plesen. Takšna mesta pomenijo ali puščanje vodovodnih napeljav, zamakanje s strehe ali vlago zaradi toplotnih mostov in slabe
toplotne izolacije.
Zamenjava oken z energijsko učinkovitejšimi sodi med dražje ukrepe, zato jih je smiselno zamenjati predvsem v primeru, če so v slabem stanju oz. so na koncu življenjske dobe.
Namesto dvojne zasteklitve starejših vezanih ali škatlastih oken ali običajne dvojne "termopan" zasteklitve, priporočamo zasteklitev z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem.
Odločitev za energijsko učinkovito zasteklitev ob menjavi oken pomeni le okoli 10% višje stroške ob več kot polovico manjših toplotnih izgubah skozi stekla. Razlika v ceni se povrne prej
kot v štirih letih.
Drugi pomemben pozitiven učinek energetske obnove je povečanje bivalnega ugodja v stavbi. S toplotno izolacijo stropa in zunanjih zidov stavbe ter pri menjavi običajne dvojne zasteklitve z energijsko učinkovito, je dosežena višja površinska temperatura zidov in okenskih stekel v ogrevanih prostorih ter bolj enakomerna porazdelitev temperature, kar vpliva na boljše počutje ljudi. Zaradi ugodnejšega temperaturnega profila se lahko zniža povprečna temperatura zraka v prostoru in s tem tudi zmanjša raba energije.
Iz priročnika Energija (.pdf, 870 KB), stran 14-15.